Mirna starost v Evropi na nitki: Zakaj se rojeva premalo otrok?

Evropska unija se že desetletja spopada z izjemno resnimi demografskimi izzivi, ki ogrožajo dolgoročno vzdržnost njenih gospodarskih sistemov in socialnih politik. Glavni vir teh težav je preplet nizke stopnje rodnosti, naraščajočega deleža starejšega prebivalstva ter zapletenega in politično občutljivega vprašanja priseljevanja, vključno z odporom dela javnosti proti slednjemu. Trendi, ki jih kažejo uradne statistike, razkrivajo alarmantno sliko, ki nakazuje na potrebo po nujnem in celostnem pristopu k naslavljanju teh vprašanj, da se prepreči potencialna gospodarska in socialna destabilizacija v prihodnjih desetletjih, poroča spletna stran Index.

Vzrok za upad števila otrok v Evropi

Stopnja rodnosti v Evropski uniji je leta 2023 dosegla zgodovinsko najnižjo raven od začetka beleženja statistik leta 1961. Lani se je v EU rodilo zgolj 3,67 milijona otrok, kar predstavlja znatno, približno 5,4-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2022. Ključni kazalnik, povprečna stopnja rodnosti na žensko, je znašala le 1,38 živorojenega otroka. Ta številka je daleč pod nivojem 2,1, ki je nujen za enostavno reprodukcijo prebivalstva in dolgoročno ohranjanje velikosti populacije brez zanašanja na priseljevanje. 

Najnižjo stopnjo rodnosti sta imeli Malta (1,06) in Španija (1,12), medtem ko sta relativno višjo ohranili Bolgarija (1,81) in Francija (1,66). Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je v EU znašala 29,8 let, kar odraža trend odlaganja starševstva, ki dodatno prispeva k nižjemu skupnemu številu rojstev.

Zakaj staranje prebivalstva obremenjuje gospodarstvo?

Poleg nizke rodnosti se Evropska unija sooča tudi z nezadržnim staranjem prebivalstva, kar predstavlja resno obremenitev za socialne sisteme, predvsem pokojnine in zdravstvo. Staranje merimo z indeksom starostne odvisnosti, ki primerja število oseb, starejših od 65 let, s številom delovno sposobnih (15-64 let). Na začetku leta 2024 je ta indeks za EU znašal 33,9 %, kar pomeni, da je na vsakih 100 delovno sposobnih oseb približno 34 starejših. Medtem ko sta Luksemburg (21,7 %) in Irska (23,6 %) imela najnižji delež starejših v primerjavi z delovno sposobnimi, so države kot Italija (38,4 %) in Portugalska (38,2 %) zabeležile najvišje deleže. Ta razmerja postajajo kritična za vzdrževanje javnih financ in trga dela.

Migracije: Nuja in izziv hkrati

Glede na izjemno nizko stopnjo rodnosti in hitro staranje avtohtonega prebivalstva migracija postaja ključni dejavnik za vzdrževanje velikosti delovne sile in gospodarsko rast v Evropski uniji, poroča omenjena spletna stran. Leta 2022 je v EU prišlo približno 5,1 milijona priseljencev iz držav zunaj Unije, kar je dvakrat več kot leta 2021. Glavne prejemnice so bile Nemčija, Španija in Italija. Priseljenci pogosto prihajajo iz družb z višjo stopnjo rodnosti, kar se odraža tudi v njihovih družinah v EU, kjer prispevajo k skupnemu številu rojstev. Leta 2023 je imelo skoraj četrtina (23 %) vseh v EU rojenih otrok matere, ki so bile rojene v tujini, vključno z materami, rojenimi izven EU. Te številke poudarjajo pomemben, čeprav ne edini, vpliv migracije na osveževanje prebivalstva.

Kljub demografski potrebi po priseljevanju, migracije ostajajo izredno občutljivo politično vprašanje po vsej EU. V mnogih državah opažamo krepitev skrajno desnih političnih strank, ki pogosto temeljijo svojo platformo na močnem nasprotovanju priseljevanju. Odpor javnosti do prihodov večjega števila tujcev pogosto izhaja iz skrbi glede ogroženosti nacionalne identitete, kulture, jezika in tradicije, poroča Index. Prav tako so prisotni strahovi glede povezave priseljevanja s kriminalom in terorizmom, čeprav raziskave kažejo, da so tovrstne povezave v medijih pogosto pretirane – tujec je lahko kar petkrat bolj izpostavljen v poročanju o kriminalu kot domačin. Ne gre zanemariti niti strahu pred povečano konkurenco na trgu dela, kar bi teoretično lahko vodilo do pritiska na zniževanje plač in poslabšanje delovnih pogojev. 

Kakovostne in premišljene migracijske ter integracijske politike so zato po mnenju strokovnjakov, kot je dr. Teo Matković s hrvaškega Inštituta za družbene raziskave, nujen del rešitve, vendar le v kombinaciji z boljšimi življenjskimi razmerami in podporo domačim družinam, dodaja omenjena spletna stran.

Če pogledamo podrobneje, opažamo pomembne regionalne razlike znotraj EU glede demografske slike. Države južne Evrope, kot sta Španija in Italija, imajo praviloma nižjo stopnjo rodnosti in starejše prebivalstvo v primerjavi z državami severne Evrope, kot so Francija, Švedska in Irska. Te razlike niso naključne, ampak so rezultat kompleksnega prepleta ekonomskih, kulturnih, socialnih in institucionalnih dejavnikov. 

Na primer, severne države so pogosto vzor glede družinskih in socialnih politik. Ponujajo robustne podporne sisteme, kot so dolgi in dobro plačani starševski dopusti, fleksibilne delovne ureditve, subvencionirani vrtci in davčne olajšave za družine. Te politike bistveno olajšajo usklajevanje starševstva in kariere, zlasti za ženske, kar lahko pozitivno vpliva na odločitve o tem, da bi imele otroke. Na drugi strani imajo tradicionalnejše družbe na jugu pogosto močnejše spolne delitve, kjer večino bremena skrbi za otroke nosijo ženske, kar jih v primeru želje po karieri odvrača od materinstva. Severne države se ponašajo z bolj enakopravno porazdelitvijo vlog v starševstvu.

Denar in negotovost vplivata na odločitve o družini

Ekonomski dejavniki igrajo prav tako ključno vlogo pri oblikovanju demografskih trendov, še posebej v južnih članicah EU. Visoka brezposelnost med mladimi, pogosta negotova delovna mesta s pogodbami za določen čas in težave z dostopom do stanovanj pomembno vplivajo na odločitve mladih parov o ustanovitvi družine ali o rojstvu več otrok.

Leta 2023 je bila brezposelnost mladih v Španiji na primer okoli 28 %, medtem ko je v Nemčiji ostala pod 6 %. Ekonomski položaj se odraža tudi v povprečni starosti, pri kateri mladi zapustijo starševski dom. V Sloveniji je ta starost blizu 30 let, v sosednji Italiji še višja, v nekaterih delih EU pa se povprečje giblje okoli 26,4 leta. Daljše bivanje pri starših in poznejše osamostajanje se odražata v poznejšem ustvarjanju lastnih družin. 

Dr. Margareta Gregurović z Inštituta za migracije za Index poudarja, da integracija priseljencev v EU trenutno omogoča zgolj 'enakost na papirju', z osnovnimi pravicami, vendar ne nujno z enakimi možnostmi na trgu dela in v družbi, kar priseljevalcem in tudi mlajši populaciji, ki že živi v državi, ne ponuja zadostne varnosti za odločitev za več otrok.

Negativen migracijski saldo, zlasti v nekaterih članicah, situacijo še poslabšuje. V južnih državah pogosto več ljudi emigrira kot priseljuje, kar dodatno stara prebivalstvo in zmanjšuje delež potencialne delovne sile in mladih generacij. Na primer, med letoma 2013 in 2023 se je iz sosednje Hrvaške izselilo skoraj 400.000 ljudi, medtem ko se jih je priselilo le nekaj več kot 250.000, kar pomeni pomemben negativni neto saldo. Trend izseljevanja se je na Hrvaškem okrepil po vstopu v EU. Medtem ko so se v letih 2022 in 2023 pojavila pozitivna migracijska gibanja zaradi večjega števila prihodov delavcev, dr. Gregurović opozarja, da lahko kulturne razlike, še posebej pri priseljencih iz Azije, prinesejo nove izzive pri integraciji, če države nimajo premišljenih, dolgoročnih strategij za vključevanje novih prebivalcev v družbo. Zgolj privabljanje delavcev brez strategije za dolgoročno bivanje in vključitev v družbo ne rešuje strukturnih demografskih problemov.

Grožnja finančnega in socialnega kolapsa - kdaj in zakaj?

Dolgoročne projekcije Eurostata in OECD-ja kažejo, da bo Evropska unija okoli leta 2050 dosegla kritično točko glede razmerja med starejšim in delovno sposobnim prebivalstvom. Pričakuje se, da bo takrat na vsakih 100 delovno aktivnih oseb prihajalo več kot 56 upokojencev. Ta napoved je še bolj zaskrbljujoča za nekatere države, kot so Italija, Grčija, Portugalska in naša soseda Hrvaška, kjer naj bi bil indeks starosne odvisnosti še višji. 

Če se stopnja rodnosti bistveno ne poveča, če se priseljevanje ne poveča na strukturiran in uspešno integriran način, in če se socialni sistemi, predvsem pokojninski in zdravstveni, korenito ne reformirajo, EU resno grozi finančni kolaps, poroča Index. Ta kolaps bi se odrazil skozi upad produktivnosti, drastično zmanjšanje javnih storitev, povečanje socialnih neenakosti ter intenziviranje političnih in socialnih napetosti. 

Nekateri demografi napovedujejo, da bi se prve resne destabilizacije trga dela lahko začele že relativno kmalu, morda že okoli leta 2035 do 2040, kar bi prizadelo vitalne sektorje, kot so zdravstvo, socialna zaščita in izobraževanje. Rešitev zahteva usklajeno strategijo, ki naslavlja vzroke nizke rodnosti, ureja priseljevanje in omogoča uspešno integracijo, ter hkrati zagotavlja finančno stabilnost prihodnjih generacij.

Vir: Index

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice:

5 vrst hotelov, ki se jim po mnenju strokovnjaka izognite

Želite košček Jadrana po ugodni ceni? Preverite teh pet priložnosti

'Pravilne vibracije in manifestacije'? Vesolje vam ne bo prineslo denarja

Seznam kazni v Grčiji. Za kaj vas bodo zaprli celo v zapor?